×

 

Zgodnje odkrivanje motenj prostate, sečil, ledvic in erektilne disfunkcije ter preventivni in sistematični pregledi.

RAK PROSTATE

Prostata (obsečnica) je moška spolna žleza velikosti oreha, ki se nahaja za korenom penisa, pred danko (rektumom) in pod sečnim mehurjem ter objema del sečnice. Glavna funkcija prostate je proizvajanje semenske tekočine.

Rak prostate je postal pri moških v razvitih deželah in tudi pri nas najpogostejši rak, saj se je v zadnjem desetletju njegovo število več kot podvojilo. Po napovedih svetovne zdravstvene organizacije naj bi vsak šesti moški zbolel za rakom prostate. Tudi pri nas je bolezen v porastu.To je posledica aktivnega iskanja raka prostate pri moških z določanjem označevalca PSA (prostata specifični antigen) v krvi, s katerim se odkrije vse več majhnih, na prostato omejenih rakov.

Najpomembnejša dejavnika tveganja za obolevanje za rakom prostate sta družinska obremenjenost (še posebej, če je sorodnik v 1. kolenu zbolel za rakom prostate v zgodnji starosti) in starost. Hrana, ki vsebuje malo živalskih maščob, z veliko zelenjave in sadja ter redna fizična aktivnost bi lahko imeli zaščitno vlogo pri nastanku raka prostate.

Simptomi

V začetni fazi bolniki z karcinomom prostate nimajo nobenih simptomov. Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so: pogosto uriniranje, zlasti ponoči, slaboten ali prekinjen tok urina, bolečina ali pekoč občutek med uriniranjem in krvav seč. Večina teh simptomov ni lastna samo raku prostate. Enaki simptomi se lahko pojavijo pri moških, ki imajo nerakave bolezni, kot je na primer benigna hipertrofija prostate (BHP). V primeru, da se je rak razširil iz prostate v sosednje ali oddaljene organe, se zgoraj opisanim simptomom lahko pridružijo še: bolečine v presredku, motnje pri odvajanju blata in motnje ejakulacije, bolečine v kosteh ter splošna oslabelost z izgubo telesne teže.

Dijagnoza

PSA (merjenje PSA v krvi)

Za prostato specifični antigen (PSA) je beljakovina, ki jo izločajo normalne celice prostate v semensko tekočino. Nekaj PSA iz prostate ob tem “uide” tudi v kri. V splošnem velja, da čim višja je vrednost PSA v krvi, večja je verjetnost za raka prostate. Mejne vrednosti, pri kateri bi raka prostate lahko absolutno izključili, ni. Če sta dve vrednosti PSA povišani je potrebno opraviti biopsijo prostate.

Digitalni rektalni pregled

To je pregled, pri katerem se preko zadnjika potipa površina prostate, pri čemer se iščejo nepravilnosti. Tipne zatrdline so zelo sumljive in velikokrat potrjujejo prisotnost raka.

Biopsija prostate

Če z DRP ugotovimo nepravilnosti, ali pa gre za povišano vrednost PSA je potrebno opraviti biosijo prostate. Biopsijo opravimo z transrektalnim ultrazvokom, tako da preko zadnjika naredimo biopsijo prostate na dvanaestih mestih po shemi.

SelectMDX

S testom Select MDx lahko brez biopsije z 98-odstotno natančnostjo predvidijo, ali gre za agresivno obliko raka prostate. To je velik plus, saj se pacient lahko izogne biopsiji in drugim diagnostičnim metodam, če test pokaže nizko tveganje za agresivno obliko raka prostate. Ta test je novo diagnostično orodje pri obravnavi bolnikov s sumom na raka prostate.  Če je test pozitiven, je potrebna dodatna diagnostika (biopsija prostate, magnetna resonanca)

MRI prostate

MR prostate se je v zadnji letih dokazal kot zelo dragoceno diagnostično orodje. Rakave spremebe na prostati se lahko dokaj zanesljivo radiološki opredelijo z MRI. To nam pomaga v odločanju o biopsiji prostate.

UROINFEKT

Uroinfekt je bakterijska okužba spodnjega (cistitis in uretritis) ali zgornjega (pielonefritis) dela sečil. Najpogostejši povzročitelj je Escherichia coli (80 odstotkov), redkeje okužbo povzročajo druge bakterije, ki izvirajo iz prebavil, še redkeje pa virusi ali glive. Glede na potek je lahko vnetje akutno, ko se simptomi pojavijo nenadno, so izraziti in številni, ali pa kronično, ko so simptomi slabo izraženi in okužba poteka tiho, brez posebnih simptomov ali znakov. Okužba spodnjih sečil je praviloma nenevarno stanje, ki z ustreznim antibiotičnim zdravljenjem hitro izzveni, medtem ko lahko nezdravljena okužba zgornjih sečil povzroči trajno okvaro ledvic.

Pot, po kateri bakterije vstopajo v sečila, je večinoma ascendentna (vstop bakterij v mehur preko sečnice), redkeje hematogena (preko krvi).  Ženske zbolijo do 30-krat pogosteje kot moški. Razlog je v kratki in ravni sečnici, ki leži blizu anusa.

Simptomi

Vnetje sečnice (uretritis)

Vnetje sečnice lahko poteka brez kliničnih znakov (asimptomatsko) ali pa se kaže s pekočimi bolečinami v sečnici in/ali z izcedkom. Okužbo dokažemo z brisom sečnice. Pri tovrstnih težavah moramo pomisliti tudi na okužbo s spolno prenosljivimi boleznimi. V tem primeru zdravimo oba partnerja hkrati. Dolgotrajna asimptomatska okužba z nekaterimi bakterijami (denimo klamidijo) pri ženskah lahko vodi v okvaro jajcevodov in težave pri zanositvi (neplodnost, zunajmaternična nosečnost).

Vnetje mehurja (cistitis)

Vnetje mehurja se kaže s pogostim in pekočim uriniranjem (po kapljicah) ter neprestanim tiščanjem na vodo. Zasledimo lahko temnejši, smrdeč, tudi krvav urin. Bolniki navajajo pritiskajočo bolečino nad mehurjem oziroma sramno kostjo. Telesna temperatura navadno ni povišana.

Vnetje ledvic (pielonefritis)

Pri vnetju ledvic in ledvičnega meha se pojavijo poleg simptomov vnetega mehurja še povišana telesna temperatura (38 °C in več), mrzlica, bolečina v ledvenem predelu, slabost in bruhanje.

Vnetje prostate (prostatitis)

Pri akutnem bakterijskem vnetju prostate ima bolnik povišano temperaturo, bolečino v predelu presredka, pogoste in pekoče mikcije in tanjši curek urina. Vnetje lahko povzroči popolno zaporo pretoka seča (urinska retenca). Pri nebakterijskem vnetju prostate je potek pogosto kroničen. Kaže se z nejasnimi bolečinami v predelu presredka z bolj ali manj izraženimi težavami pri uriniranju in ejakulaciji. Bolnik ob tem nima povišane telesne temperature in ima normalen izvid urina.

EREKTILNA DISFUNKCIJA

Erektilna disfunkcija v širšem pomenu označuje težave z erekcijo, neodvisno od vzroka. Raziskave kažejo da bi naj 50% moških po 40. letu imeli določene težave z erekcijo. Manj kot desetina pacijentov poišče ustrezno zdravljenje. 

Motnjo erekcije je danes možno zdraviti. Posameznik pa mora pred začetkom zdravljenja na pregled k urologu. V nobenem starostnem obdobju namreč ni običajno, da moški nima erektilne sposobnosti in da nima spolnih odnosov. Spolna dejavnost je odraz splošnega zdravja.

Najpogostejši dejavniki tveganja so kajenje, prekomerna telesna teža, čezmerno uživanje alkohola, zvišan krvni pritisk, hipogonadizem (pomanjkanje testosterona). 

Sodobno zdravljenje motnje erekcije temelji na zdravljenju s tabletami zaviralcev encima fosfodiesteraze tipa 5, ki omogočijo oziroma izboljšajo erekcijo z širjenjem žil v tkivu spolnega uda. Zdravila učinkovito izboljšajo erektilno funkcijo, ne glede na to, ali so vzroki telesnega izvora ali psihogene narave. Za doseganje erekcije je še vseeno potrebna tudi spolna stimulacija (vzburjenje).

Če terapija z PDE5 inhibitorji ni učinkovita ali pri pacijentih po operaciji prostate, pri katerih pogosto spontane erekcije niso več možne, uporabljamo Alprostadil (Caverject). Zdravilo se injicira v penis, kar provzroči širjenje žil v penisu in erekcijo, tudi brez spolne stimulacije.

Ko so vse metode zdravljenja neučinkovite, penilna proteza, oz penilni vsadek predstavlja trajno obliko zdravljenja ED.

Benigna hiperplazija prostate (BHP)

Benigna hiperplazija prostate predstavlja nemaligno povečanje prostate. To je ena od najpogostejših nerakavih (benignih) bolezni pri moškem, ki se običajno ne razvije v raka prostate, povzroča pa težave z odvajanjem seča. Vzrok za nastanek BHP ni povsem jasen vendar je znano da moški spolni hormoni igrajo pomembno vlogo. Najpomembnejši dejavnik tveganja je genska predispozicija.

Povečana prostata počasi zožuje sečnico, zato seč vedno težje izteka iz sečnega mehurja. Mišica sečnega mehurja se temu sprva prilagodi tako, da se okrepi in odebeli, s čimer seč popolnoma iztisne iz mehurja. 

Curek seča postaja tanjši in slabotnejši. Poleg tega postane zadebeljena stena sečnega mehurja bolj razdražena, kar povzroča pogostejše mokrenje. Sčasoma stena sečnega mehurja oslabi, tako da ni več zmožna iztisniti vsega seča iz mehurja. Seč sprva zastaja le v sečnem mehurju, sčasoma pa tudi v sečevodih in v ledvicah, kar lahko privede do resne okvare ledvic.

Simptomi

* težave z začenjanjem mokrenja

* prekinjajoč curek seča

* občutek nepopolnega izpraznjevanja sečnega mehurja

* občutek nujne potrebe po mokrenju

* nočno mokrenje (nokturija)

* pogosto mokrenje

* kapljanje seča po koncu mokrenja

* dodatno napenjanje med mokrenjem 

* nekontrolirano uhajanje seča

Nezdravljena BHP počasi napreduje in lahko povzroči različne hude zaplete, med katere štejemo predvsem akutni ali kronični zastoj seča v mehurju, okužbo sečil, nastanek kamnov v sečnem mehurju ali okvaro ledvic. Zato je pomembno, da bolezen pravočasno odkrijemo in jo tudi ustrezno zdravimo.

Dijagnoza

IPSS vprašalnik 

S pomočjo tega vprašalnika se lahko oceni, ali so vaši simptomi blagi (seštevek točk 0–7), zmerni (seštevek 8–19) ali hudi (seštevek 20–35). Poleg tega boste v drugem delu vprašalnika sami ocenili kakovost svojega življenja glede na težave. Ocena 0 pomeni, da ste zelo zadovoljni s kakovostjo življenja, 6 pa, da je kakovost vašega življenja zelo slaba.

DRP

Z digitorektalnim pregledom bo urolog otipal vašo prostato, ocenil bo njeno obliko, velikost, prožnost in morebitne bolezenske spremembe.

Pregled urina

S pregledom vašega seča se ugotovi morebitno prisotnost vnetja ali krvavitve iz sečil.

Laboratorijske preiskave krvi

Določitev vrednosti kreatinina in za prostato specifičnega antigena (PSA). Kreatinin je beljakovina, ki se izloča le s sečem. Njegove povišane vrednosti nakazujejo ledvično okvaro. PSA je beljakovina, ki se tvori le v prostatičnih celicah in delno prehaja tudi v kri. Povišane vrednosti PSA v krvi (več kot 3 ng/ml) lahko pomenijo raka prostate.

Ultrazvok sečil in prostate

S to preiskavo se ugotovi, ali seč po končanem mokrenju zastaja v mehurju, in natančneje oceni velikost vaše prostate.

Uroflow

Pretok seča. To je neinvazivna preiskava, ki bo objektivno pokazala, kakšen je vaš največji in povprečni pretok seča na sekundo.

Cistoskopija

Pri krvavitvah ali pri okužbi sečil, pri kamnu v sečnem mehurju in pred načrtovanim operacijskim posegom na prostati se največkrat opravi še cistoskopija. S posebnim inštrumentom se skozi sečno cev pregleda sečnica, oceni velikost prostate in pregleda sečni mehur.

Če vzrok vaših težav z mokrenjem ne bo popolnoma jasen, so potrebne še funkcionalne preiskave sečnega mehurja in sečnice s katetrimi se merijo tlaki v sečnem mehurju in v sečnici. Pogoste težave z mokrenjem imajo namreč bolniki, pri katerih je prišlo do okvare živčevja sečnega mehurja (na primer sladkorni bolniki). Pri teh ne zdravljenje ne operacija BHP ne bi izboljšala težav z mokrenjem.

Zdravljenje

Bolnike z blagimi težavami mokrenja zaradi BHP opazujemo in redno kontroliramo. Priporočamo jim splošne preventivne ukrepe, ki izboljšajo mokrenje – omejitev pitja alkohola in prave kave, mrzlih in šumečih pijač, pa tudi omejitev uživanja začinjenih jedi in podobno. Priporočamo tudi pitje različnih naravnih napitkov.

Pri zmernih težavah mokrenja svetujemo zdravljenje z zdravili.

Pri hudih težavah mokrenja, ki se ne izboljšajo z jemanjem zdravil, in v primerih, ko je BHP povzročila enega od zapletov (krvavitev ali okužbo sečil, kamne v sečnem mehurju, zastoj seča, ledvično okvaro), je indicirano operacijsko zdravljenje BHP. 

KAMEN V SEČILIH

Kamni v sečilih (urolitijaza) se najpogosteje pojavljajo med 18. in 45. letom starosti, lahko pa jih imajo tudi otroci in ljudje v pozni starosti. Pogostost nastanka urolitijaze je pri moških 2- do 4-krat večja. Najdemo jih lahko kjerkoli v sečnem traktu od ledvic do sečnice. Pojav urolitijaze je med 1 in 20% splošne populacije. Dejavniki tveganja so zgodnji pojav urolitijaze, družinska anamneza, debelost, metabolni sindrom kot številni drugi vzroki v zvezi anatomskimi spremembami v sečilih ali motnje presnove. Visoke temperature z obilnim znojenjem in premajhnim uživanjem tekočine vodijo do nastanka koncentriranega seča, kar lahko povzroči nastanek kamnov.

Simptomi

Veliko kamnov se odkrije slučajno ob ultrazvočni preiskavi trebuha, saj ne povzročajo nobenih težav. Ledvična kolika je bolečina, ki jo povzroči kamen, ko se pomika iz ledvice po sečevodu v mehur. Je ena najhujših v telesu. Bolečina se ponavadi iz ledvenega predela širi navzdol proti dimljam. Napadi trajajo toliko časa, dokler kamen ne zdrsne v mehur. Takrat tudi bolečina izzveni. Poleg hudih bolečin bolnika sili na bruhanje, trese ga mrzlica, pogosto mora na vodo, v kateri se lahko pojavi kri. Ob takih napadih je potrebno bolnika običajno sprejeti v bolnišnico. Napade povzročijo manjši kamni – do premera 8 mm. Večji običajno ne morejo v sečevod in zato bolnik občuti v ledvenem predelu le tope bolečine, po navadi pri gibanju.

Dijagnoza

Zlati standard v dijagnostiki kamnov v poteku urotrakta je CT trebuha brez kontrasta. Z to preiskavo se lahko odkrije 93% kamnov. Manj senzitivna je preiskava je RTG urotrakta. Uratni in cistinski kamni se ne vidijo na RTG. Pri mlajših pacijentih (pedijatrična populacija) ali pri nosečnicah se dijagnoza postavi z ultrazvokom. Ultrazvok uporabljamo tudi za isključitev hidronefroze (zastoja seča v ledvicah) pri ledvičnih kolikah. V sedimentu urina ponavadi ugotovimo eritrocite (krvne celice). Včasih je, zaradi kopleksnosti patologije, potrebno opraviti še dodatno kontrastno slikanje.

Zdravljenje

Večina manjših kamnov (80 odstotkov) se izloči spontano po naravni poti. Kamni do velikosti 4 mm se sami izločijo v 70 odstotkih, večji od 6 mm v manj kot 15 odstotkih, nad 8 mm pa zelo redko. Najpogostejše zdravljenje je zunajtelesno drobljenje (ESWL) s katerim se kamen zdrobi in se majhni drobci po naravni poti izločijo. Skoraj 90% vseh kamnov se lahko reši na ta način. Poseg se lahko izvede ambulantno, včasih pa je potrebna hospitalizacija. Nekatere kamne je potrebno odstraniti operativno (URS, PCNL). Uratne kamne lahko topimo. Bolnik več mesecev jemlje zdravila, s katerimi spremenimo pH seča. Pri bolnikih s kamni, ki so posledica metaboličnih motenj, je potrebno ugotoviti vzrok s posebnimi preiskavami. Take bolnike poleg urologa obravnava tudi endokrinolog ali nefrolog.

Nastanek kamnov najbolje preprečujemo z zadostnim vnosom tekočine (od 2 do 3 litre dnevno). To je posebno pomembno v poletnih mesecih, ko je zaradi visokih temperatur izguba tekočine velika in pri tem nastaja močno koncentriran seč. Za bolnike, pri katerih so vzrok za nastanek kamnov motnje v presnovi, je na prvem mestu dieta z omejenimi količinami živalskih beljakovin, purinov, oksalatov in hrane, bogate s kalcijem.

FIMOZA

Fimoza je zožitev kože na penisu (t.i.prepucij) in posledično nezmožnost retrakcije le tega. Gre za relativno pogosto bolezensko stanje pri otrocih. Fiziološka fimoza pri otrocih je prisotna do približno 3 leta starosti, zatem se pa že tretira kot bolezensko stanje, ki zahteva ukrepanje. Incidenca oz. pojavnost fimoze pri otrocih med 6 in 7 letom starosti je cca. 8%, pri višji starosti se ta zniža in pri 16-18 letom starosti znaša cca. 1%.

Cirkmucizija je obrezanje kože prepucija tik za zožitvijo. Odvisno od nivoja zožitve se lahko naredi bodisi delno ali popolno obrezanje prepucija. Cirkumcizija pri otrocij se vedno izvaja v splošni narkozi.

HIDROKELA

Hidrokela (vodena kila) je mehka, neboleča elastična oteklina, ki nastane zaradi nakopičene tekočine med ovojnicama moda. Lahko je prirojena, ker se modo pri plodu spusti iz trebušne votline v mošnjo, ob tem pa se skupaj z modom spuščata tudi ovojnici, ki sta del potrebušnice. Če se ovojnici med seboj ne zrasteta, povezava med trebušno votlino in modom ostane, zato v ta predel lahko priteka tekočina.
Lahko se pojavi tudi pri starejših moških, zaradi povečane produkcije serumske tekočine med ovojnicami testisa. Nastane lahko tudi nenadoma kot posledica vnetja ali poškodbe, redko pa zaradi tumorja. Zdravljenje je kirurško.